Zvin gležnja je precej neprijetna zadeva. Boleč in otekel gleženj lahko človeka povsem ohromi. Onemogoči opravljanje dela, hojo in gibanje na sploh. Do zvina gležnja pride navadno pri športnih aktivnostih, kot sta denimo tek in košarka, a tudi pri precej bolj nedolžnih opravilih, celo pri hoji.
Dovolj je spregledan kamen ali robnik pločnika, pogosteje pa seveda kakšna gozdna korenina ali druga neravnina na pohodnih poteh. Močno zvit gleženj navadno tudi močno oteče in boli na dotik. Stanje na poškodovanem gležnju je enostavno neizvedljivo.
In kako ukrepati ob zvinu gležnja?
Zvin od zvina se lahko močno razlikuje. Pri poškodbi gre za nategnjene ali natrgane vezi, ki povezujejo kosti med seboj in skrbijo, da je vse na svojem mestu. Najhujša poškodba, ki sledi močnemu zvinu, pa so strgane vezi in zlomi kosti. Ko do zvina pride, je pomembno, da takoj ukrepate.
Vsekakor vsaj dva dni po zvinu nikakor ne obremenjujte poškodovanega gležnja. Otečen in razbolen predel na tri ure masirajte z ledom ali primernim obkladkom, a to ne počnite dlje kot 5 ali 6 minut. Toliko, da boleče mesto postane neobčutljivo, ko se ga dotaknete.
Ni nenavadno, če se zvin gležnja večkrat pripeti na isti nogi. Gre za načete vezi in sklep, športniki in rekreativci pa se radi k svojim aktivnostim vračajo nekoliko prezgodaj, ko vezi še niso povsem zaceljene in sklep ni dovolj stabilen.
Ob zvinu gležnja predvsem mirujte
Čim dlje bodite nameščeni v ležečem položaju in poškodovano nogo podložite z blazino ali čim priročnim. Priporočljivo je, da se stopalo in golen (ne preveč tesno) povije z elastičnim povojem. Če bi povili pretesno, bi lahko otežili prekrvavitev v nogi. Ne pozabite na hlajenje z ledom in to počnite, vse dokler oteklina vsaj nekoliko ne splahni in bolečina ne izgine.
Na ta način boste pošteno skrajšali čas zdravljenja. Če menite, da zvin ni preveč nedolžen, se odpravite k zdravniku, ki vam bo po potrebi odredil rentgensko slikanje in ocenil resnost poškodbe. Na ta način se bo videlo, ali gre morebiti za kakšen zlom kosti v gležnju, za poškodbo vezi pa bo primernejša magnetna resonanca.
Poznamo 3 stopnje zvina gležnja
1. Pri prvi stopnji zvina gležnja gre za rahlo otečen gleženj in manjši nivo bolečine. Poškodovani se lahko giblje kljub občutku bolečine in morebitni manjši nestabilnosti. Pri tej stopnji zvina gležnja gre za pretegnjene vezi, okrevanje pa je kratkotrajno.
2. Druga stopnja zvina gležnja je nekoliko zahtevnejša in vsekakor precej bolj boleča. V tem primeru je tudi oteklina večja, hoja pa je močno otežena zaradi prisotnosti močne bolečine. Sklep je nekoliko nestabilen, vezi pa so natrgane. V tem primeru je potreben obisk zdravnika, ki določi nadaljnji potek zdravljenja.
3. Tretja stopnja predstavlja najhujšo obliko zvina gležnja. V tem primeru gre za močno oteklino, pretrgane vezi, okoli gležnja se lahko pojavi modrica, hoja pa je praktično nemogoča. Če pri prvi in drugi stopnji zvina gleženj pozdravimo s počitkom doma, pa je pri tretji stopnji čas zdravljenja vsekakor daljši, v posameznih primerih je potrebna celo operacija.
Česa ne početi ob zvinu gležnja?
Največje napake, ki jih lahko storite po zvinu gležnja, so denimo tople kopeli s solmi, ki so vam jih predlagali sorodniki ali prijatelji. Zelo slabo je, če kljub zvinu in bolečini nekako na silo capljate naokoli, saj s tem le podaljšujete čas, ki ga poškodovani gleženj potrebuje za okrevanje.
Če gre za težji zvin gležnja, morate vsekakor k zdravniku, da opravi vse potrebne preglede, kot je slikanje ali magnetna resonanca. Po opravljeni analizi pa vam zdravnik po potrebi določi tudi fizioterapijo. Če zvitega gležnja ne boste pozdravili tako, kot je treba, obstaja velika verjetnost, da se boste še večkrat ukvarjali z njim.
